POTAPLJAŠKO           DRUŠTVO KRŠKO 

Zvesti prijatelji
Delfini
Popolna oblika
Kavala
Osupljiv trenutek
Morska kača
Spoznavanje morskih globin
Salpa
Kakšen pogled
Napoleon
Srečanje od blizu
Bič
Srečevanje z nenavadnimi bitji
Trlja
Čudoviti dogodki
Hobotnica
Občudovanje nenavadnih podvodnih bitij
Sipa
Ogled od blizu
Jastog
Vredno potapljanja
Morska želva
Čudovite naravne lepote
Plamenka
Osupljiva bitja
Rakovica
Morsko življenje
Babica
Globinski izzivi
Rarog
Iskanje novih prijateljev
Ugor
Popolna sprostitev v globinah morja
Škarpena
Izjemne poteze
Polž
Prilagajanje okolju
Frater
Preiskovanje morskega dna
Tabinja
Izjemno nenavadna bitja
Riba Krokodil
Popolnoma nenavadno
Riba Klovn
Kakšni zobje
Morena
Paša za oči
Samotar
Izjemen prizor
Glavoč
Osupljive barve
Rdeči koral
Nepozabna doživetja
Pirka
slhrcsdanlenfifrdeelhuitnoplptskessv

DUBROVNIK
4. – 12.10.2014

510

Dubrovnik se nam je izmikal kar nekaj let. Vedno je nekaj prišlo vmes. Letos smo se pa člani Potapljaškega društva Krško le nekako organizirali in se na jesenski potapljaški tabor odpravili v Dubrovnik, se pravi nastanili smo se zaliv pred Dubrovnikom v naselju Zaton Mali.

22

Pri Lonzovih so nas lepo sprejeli. Nastanili smo se v treh zelo lepih apartmajih, v eni konobi in vrtu. Spodnji apartma je od morja oddaljen kakega pol metra. Čoln je bil kar hitro v vodi, sobotno popoldne pa je bilo namenjeno počitku in pripravam na prihajajoči teden.

251

Najprej so na morje odšli podvodni lovci. Vrnili so se z nekaj ribiške sreče. Posadka se je hitro zamenjala in potapljači smo se odpravili na prvi potop. Potapljali smo se na Elafitih in pa na lokacijah čisto blizu doma. Lokacije tu so lepe. Življenja je bilo tudi veliko.

131

Že na prvem potopu smo videli kar štiri zelo velike škarpene, bilo je tudi veliko hobotnic, kaval, jate gofov, skuš, raki, tabinje , tu in tak kakšna lica, dosti drobnega življenja, kot so ogneji črvi, polžki in pa kirnje. Kirnje tu so manjše kot atlantske, pa tudi zelo boječe so. Včasih je bilo videti samo senco, ki je pobegnila v luknjo.

161

Potapljali smo se tudi na otočku sv.Andrija. Zunanja stena pada kar krepko čez 80m. Stena je čista vertikala od gladine, pa do koder je bilo mogoče videti. Na steni smo videli jate manjših rib, kaj večjega pa ni priplavalo iz globine. Kljub temu, pa je bil potop nepozaben.

24

Potapljači potapljaškega društva Krško se zelo radi potapljamo na razbitine. Na tem potapljaškem taboru smo imeli priložnost potopa na razbitino Totonno. Totonno, takrat se je imenovala Curacao je bila zgrajena 1899 v nizozemski ladjedelnici Rotterdam. Ladjo z 729t, 60,7m dolžine in 10m širine je poganjal parni stroj in en vijak. Naročnik je bila Zahodnoindijska poštna družba, ki pa je ladjo že v letu dni prodala družbi Derose&Foroux, ki jo je preimenovala v Achille-Bayart. Ob koncu 1.svetovne vojne pa jo je kupila italijanska družba B.Albanese, ki ji je spremenila ime v Francesco Imperato. Pod njihovo zastavo, je plula do leta 1930, ko jo je kupila družba M.Bottiglieri in ji dali novo ime Totonno.

191

Na začetku 2.svetovne vojne je ladjo zasegla tedanja italijanska vlada za potrebe italijanske vojne mornarice. Pod vojaškim poveljstvom je plula vse do 15.februarja 1943 leta, ko je na poti iz Italije, natovorjena z raznim vojnim materialom plula proti luki Gruž. Zaradi napake pri navigacije se je ladja preveč približala Grebenom, hridinam, ki se nahajajo v neposredni bližini luke Gruž in iznenada naletela na mino v italijanskem minskem polju. Eksplozija mine je ladjo zelo poškodovala in v višini gornjega tovornega prostora je nastala velika luknja.

212
Poveljnik je poskušal ladjo obrniti proti Grebenom, da bi tu nasedla. Vendar je ladja Totonno prehitro tonila, tako da je bil premec ladje že v nekaj minutah pod vodo. Konstrukcija ladje, sil, ki so nastajale med samim potopom ni zdržala, tako, da se je trup zlomil. Ladja je svoj zadnji počitek našla kakih 200m stran od Grebenov, naslonjena je na polico. Vrh razbitine se nahaja na 24m, najnižja točka pa je na 51m.
Samo lokacijo smo brez posebnih težav našli. Po vrvi smo se spustila v globino. Vidljivost je bila tako lepa, da se je obris ladje videl že po nekaj metrih. Na ladji je še nekaj ostankov tovora, katerega je prevažala, posebna znamenitost sta dva traktorja, pa tudi lepo sidro.

112
Čas je kot vedno ob takih prilikah prehitro mineval in kar prehitro je bilo treba proti površini. Poleg potapljanja smo si uspeli ogledati mesto Dubrovnik in si na Stradunu privoščiti pivo. Z nami je bilo tudi nekaj članov in ti so prav radi hodili po okoliških hribih. Obiskali so Srđ nad Dubrovnikom, pa vse hribe okoli našega zaliva. Skupaj smo obiskali tudi Sokolgrad, to je utrdba, ki je nekoč varavola pot iz Dubrovnika v hercegovsko zaledje, hkrati pa je bila tudi shramba za žito in vino.

610

Obiskali smo tudi Cavtat, arboretum Trsteno, celo popoldne na plaži smo si privoščili. Praznovali smo tudi tri rojstne dneve, tako, da je bil teden kar naenkrat na okoli.

301

Čakala nas je dolga pot domov. V dolini Neretve ravno zorijo mandarine, katerim se nismo mogli upreti in jih kar konkretno količino kupili in pripeljali domov.

 


 

MADEIRA

12. – 21.9.2014

80

Potapljači Potapljaškega društva Krško smo se spet potepali. Tokrat smo obiskali portugalski otok Madeira, ki je bližje Afriki kot pa Evropi. Otok leži v Atlantskem oceanu, velik je približno 740 km2, dolg malo več kot 50 km in širok približno 22 km, najvišji vrh pa meri 1867m. Na njem živi okoli 250.000 prebivalcev, zaradi ugodne klime – temperatura nikoli ne pade pod 17°C, pa ga vsako leto obišče veliko turistov.

511

Otok Madeira je znan kot otok cvetja, vina, sonca, prijaznih ljudi. Potapljači Potapljaškega društva Krško smo si želeli spoznati še eno stran Madeire in to je podvodni svet.

32

Na Madeiro se nas je odpravilo šest, štirje člani Potapljaškega društva Krško in dve gostji. Na letalo smo se vkrcali v Zagrebu in do Lizbone že imeli priliko poskusiti odlično portugalsko vino. V Lizboni smo se presedli na drugo letalo in čez približno eno uro pristali na Madeiri. Zbrali smo naš kup prtljage in se odpeljali do hotela Rocamar v kraju Canicio, na južni strani otoka.

37

Nad samim hotelom smo bili presenečeni, saj smo dobili več kot smo pričakovali in kot so nam obljubljali. Sobe so bile velike, nove, v pritličju z razgledom na ocean. Vsaka soba je imela še mini kuhinjico, od katere smo uporabljali v glavnem le hladilnik.

12

Takoj naslednje jutro smo se odpravili do potapljaškega centra, ki je bil kakih 100 stopnic pod našim hotelom. V potapljaškem centru Atalaia so nas prijazno sprejeli. Center deluje pod nemškim vodstvom, vodita ga Christina in pa njen mož Tobby.

121

Najprej smo morali na hause reef na check dive. Vendar pa hause reef ni tako, kot zna biti, le pesek in drugega nič. Tu je veliko kamnov, kanjonov, ogromno življenja,… Že kar kmalu smo videli dve kirnji, ki sta se nam takrat zdeli ogromni.

27

Naslednje jutro smo se odpravili na gumenjak. Treba je kar nekaj spretnosti, da se z jeklenko na hrbtu spraviš na čoln. A po prvem uspešnem poskusu gre. Tu so mnenja, da si mora potapljač sam prenašati opremo. Tistim, ki pa imajo probleme s hrbtenico pa takoj priskočijo na pomoč in jim opremo znosijo, kamor je pač treba, ostali smo imeli pa dober trening.

72

Morje je bilo za njihove razmere kar mirno, za naše pa tako, da bi mi ostali doma. Valovi so kar konkretni. Kapitanka Christina nas je brez večjih težav pripeljala na pozicijo in kar kmalu smo poskakali v vodo.

amba0217-copy1

Na potopih, posebno še v nacionalnem parku Garajau smo se lahko nagledali rib. Ribe so te, ki so tudi pri nas, le da jih je ogromno in dosti večje so. Vseskozi so nas spremljale jate šargov, kapitalni zubatci, orade…. Na določenih mestih je bilo kar temno od rib. Jate so se razporedile po plasteh, se mešale med sabo.

111
Nekaj posebnega pa so kirnje. Zdelo se je, da so komaj čakale, da smo prišli na potop. Ko so nas zagledale, se jim je prav mudilo do nas, potem pa so se smukale okoli in se nastavljale fotoaparatom in kameram. Bila je prav zanimiva situacija, ko smo pod previsom našli velikega morskega biča in smo ga seveda vsi občudovali, kirnja pa kot, da se je počutila zapostavljeno, se je zrinila v isto luknjo v kateri je bil bič in potem spet pozirala.

71

Bilo pa je tudi veliko hobotnic, flavt, jate barakud, pa tudi papagajke se najdejo tu. Kitajc pa je na enem od potopov našel polža tritona. Ostali potapljači so bili najbolj veseli, ko so kje zagledali moreno, mi pa smo si raje ogledovali ribe.

70

Enkrat zaradi previsokih valov nismo mogli ven, zato smo šli na pozicije pod hotelom. Potop je bil lep z veliko življenja. Najbolj pa je bil zanimiv izstop. Iz morja je bilo treba zlesti po dolgi lestvi. Zaradi visokih valov in velike razlike med plimo in oseko, se začne že kar globoko v morju. Na spodnjem klinu lestve je treba sneti plavuti, nato pa z vsem proti površini. V vodi seveda ni problem, ko pa prideš na površino, se je najprej treba borit z valovi, nato pa še par metrov gor. No, vsaj za ženski del je bilo to kar zalogaj.

54

Rastlinja tu ni posebnega. Voda je skozi celo leto topla, tudi pozimi malo pod 20°C. Že prvi dan pa smo srečali Delto, voznico taxi-ja, ki nas je nato prevažala po dolgem in počez po celem otoku. Večkrat smo bili v glavnem mestu Funchal, se peljali z gondolo do razglednih točk nad mestom, peljali smo se s tobogani, kot oni pravijo košaram, s katerimi prevažajo ljudi iz hriba v dolino. V Funchalu smo obiskali tudi muzej Christiana Ronalda, nekaj galerij, botaničnih vrtov in parkov, nakupovali, predvsem pa dobro jedli.

42

Bili smo tudi na fiesti, ki je bila pri nas v Caniciu. Na Madeiri pripravijo fiesto za vsako najmanjšo priložnost. Ene so ob trgatvi, pa čebulna fiesta, kostanjeva fiesta, jabolčna fiesta in pa seveda fieste v čast svetnikov. Ta v Caniciu je bila na čast Mariji. Trajala je kar tri dni. Mi smo bili tam dva večera in bilo je lepo, veselo. Pokusili smo poncho, pa sangrio, pa vino,…

57

Delta nas je odpeljala tudi v planine. Žale pa vreme ni bilo najboljše. Šli smo tudi na kratek pohod ob levadi, to je namakalni kanal. Obiskali nekdanjo destilacijo ruma, pa hiške s slamnatimi strehami v Santani. Dnevi so bili zelo polni, tako da smo komaj našli čas, da smo se skopali v Atlantskem oceanu.

110

Sobota je tako prišla veliko prehitro in kar naenkrat smo spet bili na avionu. Do Lizbone je šlo tako, kot je bilo planirano. Malo po šesti uri bi morali leteti dalje proti Zagrebu, a ko smo prišli do šalterja, so nam sporočili, da ne bo nič, ker nimajo posadke za letalo. Na letališču v Lizboni smo tako preživeli dodatnih osem ur. Na koncu so le našli pilota, da nas je odpeljal domov.

 


KOLPA

18. – 20.7.2014

1
Med stalnice Potapljaškega društva Krško, spada tud vikend na Kolpi. Tu ob izviru reke Bilpe smo se že kar lepo udomačili. Letos smo se odpravili že v petek popoldne proti Kolpi. Postavili smo si šotore in kmalu pričeli s piknikom.

2

V soboto zjutraj pa je sledil spust po Kolpi. Letos je bila Kolpa zaradi dežja, ki letošnje poletje nikakor ne mora prenehati malo višja, malo hitrejša, predvsem pa bolj hladna kot prejšnja leta. Vidljivost je bila pa lepa.

6

Reka Kolpa pod kamni in v tolmunih skriva kar nekaj rib. Pod previsi skal, pod podrtimi debli in vejami se da najti kar dosti sulcev, v brzicah pa lipanov in drugih rib.

7

Kar lepo število jih je bilo možno videti na spustu po reki navzdol. Vikend se je počasi iztekel in odpraviti se je bilo treba domov.

10

Po poti domov smo se oglasili še v Osilnici, potem pa čez kočevske gozdove počasi proti domu.


OTOK KRK-PINEZIČI

14. – 22. junij 2014

AMBA0015

Potapljaško društvo Krško je letošnji junijski teden potapljanja organiziralo na otoku Krku v Pinezičih. V tednu dni se nas je vse skupaj nabralo 12 članov potapljaškega kluba Krško. V tednu dni smo bili kljub slabemu vremenu precej aktivni. V začetku so nas motili dež, oblaki, visoki valovi. A se nismo dali in se vsak dan pogumno odpravili na potop preko kanala na Cres ali pa Plavnik. Ker smo potapljači Potapljaškega društva Krško tudi že v preteklosti organizirali potope v teh krajih, nam lepih lokacij ni bilo težko najti.

AMBA0028 copy

Na Cresu so lepe stene, kjer na policah škarpene potrpežljivo čakajo, kdaj bo mimo priplaval naslednji obrok. Tudi hobotnice so si tu postavile svoje hiške. Bilo pa je kar nekaj lepih kosov zubatcev, brancinov, orad. Na Plavniku pa smo na enem potopu lahko videli veliko jato fratrov, sicer so bili manjši, a po številu kar nekaj sto. Drugi del ekipe pa so bili podvodni lovci, ki pa letos niso imeli neke lovske oz. ribiške sreče.


Razbitina LINA

AMBA0141 copy
Potapljači Potapljaškega društva Krško tudi zelo radi raziskujemo razbitine. Že pred leti smo se potapljali na razbitini Lina, ki leži na SZ dela Cresa, ne daleč od trajektne luke Porozina. Ko je bilo morje mirno, smo se napakirali na gumenjak in se odpravili do pozicije. V eno stran smo potrebovali 45 min, za obe smeri pa poln tank goriva. A se je izplačalo.

AMBA0142 copy

Lina je bila železni parnik, katerega so zgradili v letu 1879 v ladjedelnici Newcastle on Tyne v Veliki Britaniji. Naročnik družba Vinuesa&Co jo je poimenoval Noevo Estremandura in pod tem imenom je plula vse do leta 1903, ko jo je kupila francoska družba Franco-Tunisienne da Navigation in jo preimenovala v Ville de Nemours. Francozi so ladjo že čez tri leta prodali družbi Adriatica iz Barija, takrat je tudi dobila svoje zadnje ime Lina. Lina je bila tovorni parnik, ki po svoji konstrukciji, z vitkim trupom malo spominja na nekdanje jadrnice. Dolga je bila 64m in široka 9 m, z nosilnostjo 1060t. Trup je bil grajen iz jekla, paluba in nadgradnja pa sta bili deloma jeklani deloma iz lesa.

AMBA0157 copy

Pod imenom Lina je ladja plula po celotnem Sredozemlju in še dlje do severa Evrope. Prevažala je različne tovore od olja in vina na sever, do premoga in vsega ostalega na jug. Ladja se je potopila 14.januraja 1914, ko je med plovbo skozi Vela vrata v megli izgubila orientacijo in zadela v Rt Pečenj.

AMBA0165 copy
Danes leži na peščenem dnu na globini med 25 in 55m. Jekleni deli so še dobro ohranjeni, les pa je v 100 letih propadel. V tovornih prostorih je še vedno možno videti ostanke tovora, to je bil les, ki ga je Lina prevažala na zadnji poti.
Ohranjen je še del nadgradnje, dvigala za tovor. Ladja je odprta in tudi precej varna, tako, da je mogoče raziskovati tudi notranjost. Na Lini je našlo dom kar nekaj rakov, škarpen, ugorjev, tabinj in ostalih rib. Čas na tem potopu teče še hitreje kot drugače. Kar kmalu se je treba vrniti proti površini.

AMBA0172 copy

Poleg potapljanja pa smo imeli še eno obveznost do otrok iz OŠ Jurij Dalmatin in OŠ Brestanica. Otroci so preživljali teden šole v naravi v Nerezinah na Lošinju. Potapljaško društvo Krško že kar nekaj let sodeluje s šolami, vrtci, z mladimi na sploh. Kot enega od naših ciljev smo si zadali širjenje in promocija potapljanja med mladimi. Želimo, da bi čim več ljudi spoznalo nas in naš šport.

AMBA0174

Otrokom smo teoretično in praktično pokazali kaj mi počnemo. Vsak je imel tudi možnost, da je z jeklenko in pod nadzorom izkušenih potapljačev preplaval nekaj krogov pod vodo.
Na koncu je bila velika večina navdušenih.

 


OTOK KRK-ŠILO

16.-23. maj 2014

DSCN0070

Krk je otok, za katerega smo bili mnenja, da ga dobro poznamo – tako pod kot nad vodo. No, izkazalo se je, da temu ni tako. Pod vodo smo uspeli odkriti nekaj novih lepih pozicij, jih je pa seveda še zelo veliko, ki čakajo naslednje podvige.

DSCN0250

Za teden, ki smo ga preživeli v Šilu na Krku je bil povod tečaj potapljanja, bolje povedano izpiti poklicnih gasilcev, ki so jih opravljali. Poklicni gasilci PGE Krško so se po končanih izpitih in opravljenih potopih odpravili. Ostali smo pa kar se da hitro spravili čoln v vodo, kupili nova individualna potapljaška dovoljenja in se odpravili pod vodo.

DSCN0301

Že na prvem potopu je bilo kaj videti, poleg običajnih fratrov, picov, šargov je bila tu zelo velika kapitalna škarpena. Kar nekaj časa nam je pustila, da smo jo slikali in občudovali. Tudi ostali potopi so bili lepi, videli smo kar veliko zubatcev, jate fratrov,…. Hobotnic pa na tej strani otoka ni bilo. Izvedeli smo, da jih je na južni strani ogromn.

DSC 0188

Vreme nam je cel teden lepo služilo. Morje je bilo mirno, nekaj dni sploh ni zagibalo. Temperature so še malo nizke, a so do konec tedna nekako le prilezle do 18 stopinj. Vsak dan smo se odpravili tudi na kakšen potep po otoku. Bili smo v Vrbniku, na Krki, v Baški, Malinski… Preizusili smo tudi nekaj konob, ki so bile odlične. Teden je bil lep in ga bomo v celoti ali pa le deloma kmalu ponovili.

 

Koledar

August 2018
M T W T F S S
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31

Vreme

Mostly Cloudy

25°C

Krško

Mostly Cloudy

Humidity: 47%

Wind: 11.27 km/h

  • 15 Aug 2018

    Mostly Cloudy 26°C 16°C

  • 16 Aug 2018

    Mostly Sunny 26°C 13°C

QR Koda DivingTeam

QR-Code dieser Seite

Trenutno je z nami 54  gostov

Potapljaško društvo Krško, Rozmanova ulica 34, 8270 Krško

ID DDV: 56013442; Mat. št.: 1166760000; TRR: IBAN SI56 0298 0009 1668 167

 

Copyright © 2014-. Vse pravice pridržane.