POTAPLJAŠKO           DRUŠTVO KRŠKO 

Popolna oblika
Kavala
Spoznavanje morskih globin
Salpa
Srečevanje z nenavadnimi bitji
Trlja
Zvesti prijatelji
Delfini
Izjemen prizor
Glavoč
Osupljive barve
Rdeči koral
Ogled od blizu
Jastog
Iskanje novih prijateljev
Ugor
Morsko življenje
Babica
Kakšen pogled
Napoleon
Čudovite naravne lepote
Plamenka
Nepozabna doživetja
Pirka
Izjemne poteze
Polž
Izjemno nenavadna bitja
Riba Krokodil
Osupljiv trenutek
Morska kača
Občudovanje nenavadnih podvodnih bitij
Sipa
Osupljiva bitja
Rakovica
Prilagajanje okolju
Frater
Preiskovanje morskega dna
Tabinja
Čudoviti dogodki
Hobotnica
Popolnoma nenavadno
Riba Klovn
Kakšni zobje
Morena
Popolna sprostitev v globinah morja
Škarpena
Paša za oči
Samotar
Srečanje od blizu
Bič
Globinski izzivi
Rarog
Vredno potapljanja
Morska želva
slhrcsdanlenfifrdeelhuitnoplptskessv

MALDIVI

19.- 29. oktober 2013

3

Maldive sestavlja okoli 2000 majhnih nizkih otokov, ki sestavljajo več atolov. Najvišji vrh Maldivov je krepko pod 5m. Okoli otočkov atola Haa Arifa na severu te dežele je proti koncu oktobra potekalo najino potapljaško križarjenje. Vzleteli in pristali smo kar štirikrat v eno smer, zamenjala sva tri letala, pet letališč. Vsako naslednje letališče je bilo skromnejše od prejšnjega, vsako letalo manjše. Letala Qatar airways so vrhunska, sam servis pa tudi, tako da je ta dolga pot do Maldivov kar nekako minila. No, z nekaj zamude sva pristala na otoku Hanimadhoo, kjer je naju in še par drugih potapljačev pričakala ustrežljiva posadka Ambe, ladje, ki nam je pomenila dom v naslednjih osmih dneh.

7

O Ambi se lahko govori samo z veliko pohvale. Sama ladja je dolga 33m in široka 10m. Konstruirana je kot katamaran, tako, da je tudi zelo stabilna. Kabine so bile zelo prostorne, vse okoli 15m2, vsaka kabina pa ima svojo veliko kopalnico., Na voljo so še ladijski salon z vso moderno zabavno tehniko, ki obstaja, sončni in senčni krov... Ima še svojo napravo za razsoljevanje, tako da je vode za tuširanje in pranje na pretek. V večini kabin je ena dvojna in ena enojna postelja. Amba sprejme največ 20 gostov, čeprav bi jih glede na ležišča lahko več. Na Ambi so trije kompresorji in pa mešalnica za nitrox. Na ladji nas je sprejela hčerka lastnikov. Ladja je v italjansko – nemško – maldivski lasti. Od vsakega je tu nekaj, nemška natančnost in urejenost, italjansko – maldvska sproščenost in prijaznost. Ob prihodu na ladjo je vsak dobil plastenko z vodo. Takoj so nas seznanili kakšen je red na ladji in nam opisali našo pot. Poleg Tamare pa je za naše dobro počutje skrbela 13 članska posadka. Poleg Ambe pa nas je spremljala še manjša ladjica – dhoni, ki se je uporabljala za potapljanje in pa še čoln, ki pa je bil namenjen transportu na obalo in za sidranje glavne ladje. Sidrali smo se vedno na štiri konce, ponavadi v mirnejše lagune oz. v zavetrno stran otoka. Posadka je imela vsak dan kar precej dela s tem. Na ladji nas je bilo 17 potapljačev, največ iz Nemčije kar deset, poleg njih še en Švicar, dva Angleža, en Američan, Belgijka in pa midva. Na dan smo delali tri potope. Prvi ob 7h, nato ob 11h in še tretji ob 15. uri, enkrat smo šli pa še na nočni potop. Tako blizu ekvatorja je tudi dan od 6.30 do 18.30, stemni in zdani se v nekaj minutah. Človek se kar kmalu navadi tega ritma, tako da ni bilo težko vstati za prvi early morning dive. Potapljali smo se iz dhoni. Prvi dan smo opremo razpakirali, nato pa je bila ves čas na dhoni. Posadka je skrbela, da so bile jeklenke polne. Vsako jutro pa je imel vsakdo na polički nad svojo opremo še veliko mehko brisačo. Te brisače so po zadnjem potopu pobrali in jih drugo jutro nadomestili z novimi.

10

Amba je edina ladja, ki ima dovoljenje za potapljanje na atolu Haa Arifa Potopi pa so tu na severu, na teh neobljudenih predelih malo bolj zahtevni. Nekaj čisto drugega kot na pisanem koralnem grebenu pred resortom. Pogoj, da lahko greš v vodo na potop, je najmanj kategorija adwanced open diver oz. primerljiva kategorija in pa najmanj 50 potopov. Od opreme pa signalna boja in pa reef hook, to je kavelj s katerim si pomagaš v močnih tokovih. Potapljali smo se na thile, to so neke vrste sike. Te thile so precej globoke, vrh imajo običajno pod 20m, najbolj plitva je imela vrh 13m. Nitrox je na zelo uporaben, saj kar znatno podaljša čas potopa.. Potapljali smo se v dveh skupinah. Z dhoni je bilo potrebno skočiti s praznim kompenzatorjem plovnosti in kar najhitreje na dno. Obvezno je potapljanje z buddyjem, dekompresijski potopi niso dovoljeni, maksimalno dovoljena globina je 30m, maksimalni čas potopa pa 60 minut in pa rezerva 50 barov. Pri približno 70 barih sta se buddyja odpravila proti površini. Na 6-3 m je obvezen varnostni postanek, v tem času pa se spusti signalno bojo bojo. Na površini pa smo ob boji počakali na dhoni. Včasih smo bili tako razmetani kar kakih sto metrov na okoli. Boja je bila res potrebna, da nas je posadka sploh opazila, posebej še od začetka, ko so bili valovi zelo veliki. Na nekaterih potopih, posebej še tam, ko smo čakali velike ribe so bili zelo močni tokovi. Včasih si imel resnično občutek, kot da si v deroči reki in da mimo teče polovica indijskega oceana. Brez kavlja bi se bilo v takih razmerah zelo težko potapljati. S kavljem si se pa enostavno zahaklal za kamen in lepo v miru počakal kaj bo priplavalo mimo.

13

Prvi dan je bil na vrsti najprej check dive, kjer smo preverili praznjenje maske, bratsko dihanje in pa spuščanje signalne boje. Že na prvem potopu smo videli ogromno življenja, od vseh tropskih rib, do sting raya, pa tudi manta se je prikazala. Prve dni vreme ni bilo najboljše, malo je bilo dežja, predvsem pa je bilo morje kar precej razburkano, temperatura morja je bila ves čas 28 oz 29 stopinj. Vidljivost je bila za maldivske razmere bolj slaba, ker je bilo v vodi ogromno planktona. Plankton in pa močni tokovi so bili po drugi strani velik plus, ker je vsa ta hrana, ki je potovala mimo, privabila ogromen jate rib. Včasih so bile jate res nepregledne, rib vseh barv in velikosti. Videli smo tudi precej tun, pa neke vrste kaval, jack fishe, razne vrste rayev, morene, barakude, želve, hobotnice, raki….. Veliko pa tudi drobnega življenja, pa tritona in še in še.

17

Posebno doživetje pa so bili morski psi. Kar lepo število smo jih imeli priliko videti. Najprej je bil gepard shark, gittar ray shark, pa grey reef shark, nurse shark, silver tiped shark… Srce kar malo hitreje bije, ko plava mimo tako veličastno bitje.. Nekateri so nam prišli čisto blizu, na vsega par metrov. Nekateri pa so bili bolj ležerne vrste in se za nas niso kaj posebno menili. Enostavno so ležali na dnu, v zavetju koral in se brigali le zase. Korale so v teh morjih še tudi zelo očuvane. Obstajajo v vseh barvah in oblikah, posebej so mi bile všeč mehke korale, ki so v vseh barvah mavrice visele čez previse. Ob vseh teh lepotah, tako ni bilo težko trikrat na dan v vodo. Res pa je, da drugega dela tako ni bilo. Posadka je poskrbela za vse, samo obleč se je bilo treba in v vodo. Razvajal pa nas je tudi kuhar. Kuhal je božansko. Hrana je bila mešanica evropske, nekako italjansko – nemška mešanica z azijsko. Jedli smo tako testenine, kot kitajske rezance, japonski sushi, zrezke, gratiniran krompir, indijski curry… Veliko je bilo zelenjave, rib. Vedno je bilo na voljo nekaj pikantnega in nekaj čisto normalnega. Ribe so bile vedno sveže, nalovili so jih sami, ali pa kupili od lokalnih ribičev. Poleg potopov smo se odpravili tudi na kopno. Za obisk kopnega je ponavadi potrebnih kar nekaj birokratskih procedur, da dobiš dovoljenje. Tu tako, daleč na severu, pa niso tako natančni, tako, da smo bili na otokih, kjer je bilo le malo obiskovalcev pred nami. Neokrnjena peščena plaža, palme, banane, tropske cvetlice, toplo kristalno morje, vse to je naenkrat pred tabo…

20

Osem dni na ladji je kar hitro minilo Čakala nas je spet dolga pot do doma. Za en dan sva jo presekala še z obiskom v glavnem mestu, oz. glavnem otokom Malejem. Obisk Maleja je bilo tudi nekaj posebnega. Med letališčem, ki je otok zase in mestom vozi nekak trajekt. Na ta trajekt stlačijo toliko ljudi, da je sploh čudno, da se lahko drži na vodi. Vsi pa tudi štartajo istočasno, potem pa kdo je močnejši. Vsekakor znajo poskrbeti, da ni dolgočasno. Mesto je stlačeno na otok, ulice so ozke, polne ljudi, motorjev, tudi smeti. Tako kot je pač v Aziji. Ko sva prispela, se je že začelo mračiti. Zemljevid in pa realno stanje sta se popolnoma razlikovala tako, da naju je do hotela pospremil prijazen domačin. Prenočišče je bilo v hotelu že predhodno, preko Bookinga rezervirano. Majhna, čista hotelska soba s čisto kopalnico je ustrezala za eno noč. Vštet je bil tudi zajtrk, od katerega pa je bila zaupanja vredna le kava.

26

Zaradi vnetega ušesa, sva takoj, ko je bilo mogoče poiskala lekarno, kjer nama je prijazen lekarnar dal zdravilo, da je nekako šlo do doma. Obiskala sva nekaj trgovinic, s precej zasoljenimi cenami. V muzeju je bila na ogled zbirka o zgodovini države Maldivi. Na zelenjavni tržnic sva si pogledala vso živobarvno ponudbo in kupila kokos za domov. Mošejo sva si ogledala od zunaj. Bil je tudi namen obiskati ribjo tržnico, a ni šlo, vonjave so bile tam prehude.. Ljudje so prijazni, pripravljeni pomagat, le ko sva hotela fotografirati mošejo, jim ni bilo prav. Mesto samo po sebi ni nekaj posebnega, je pa za pogledat.

 


ŽIRJE
21. – 29. september 2013

1

Žirje, je resnično otok pozabljen od boga in ljudi. Je zunanji in hkrati tudi največji otok Šibeniškega arhipelaga. Najlažje je dosegljiv iz Šibenika s trajektom ali pa brzobrodsko linijo. Ker imamo s sabo vedno veliko stvari, smo se odločili za trajekt. Po dobri uri plovbe, kjer smo imeli najprej priložnost opazovati trdnjavo sv.Anteja pri Šibeniku, nato pa še otok Kaprije, smo pristali na otoku Žirje.

6

Stanovali smo v uvali Koromašna, približno 50 stopnic od morja. Te stopnice je bilo treba premagati vsaj enkrat dnevno in to z jeklenko, saj smo jeklenke polnili pri naši hiši. Tile vsakodnevni vzponi, so bili kar dobri kondicijski treningi.
Potopi tu so bili lepi, na začetku se je skoraj vsak potop začel s travo. To travo je bilo treba preplavati in pokazal pravi svet. Veliko je lepih sten, jam, previsov, kanjonov …Morje je kar bogato z ribami, hobotnicami, raki,… Napravili smo kar precej potopov na različnih lokacijah, a jih je še veliko neodkritih. Gotovo je še veliko lokacij tako na Žirjah, kot na Kakanu, Blitvenici in vseh otočkih okoli.

18

Našli smo tudi veliko dokazov, da so tu mimo pluli starodavni pomorščaki. V vodi se najde kar veliko črepinj, ki so nekako pristale na morskem dnu. Pred zalivom Koromašna pa so tudi ostanki antičnega brodoloma. Lokacije je zaščitena, ne samo na papirju. Pred nepridipravi varuje ostanke kovinska kletka.

21

Otok smo spoznavali tudi peš, nabirali smo zdravilna zelišča, kot gledalci smo se udeležili vsakoletne kolesarske dirke Đir za Žir!, obiskali ostanke nekdanje JLA in si na plaži organizirali piknik. Jedli kot vedno dobro in veliko. Imeli smo pa tudi kontrolo policije in pa lučke kapetanije, a dokumenti so bili urejeni, tako, da smo z mirno vestjo nadaljevali naš teden potapljanja.

 


KOLPA - BILPA
6. in 7. julij 2013

8

Po enem letu pavze je spet prišel na vrsto vikend ob izviru Bilpe na Kolpi. Naš prostor pri kovačiji je bil žal zaseden, tako, da smo si tabor postavili malo nižje. Kar takoj je bilo treba začet kuhat, peč, cmarit… Prva runda je bila kmalu gotova, tako, da smo se lahko dobro podrti odpravili na prvi spust. Bilo je kar kaj za videt, sulci so bili na običajnih pozicijah, prav tako pa je bilo veliko platic, nekaj klenov in lipanov. Poleg spusta pa smo imeli kar veliko drugih športnih aktivnosti, badminton, pa odbojka, pa vrvohodstvo, kopanje in plavanje in pa seveda kuhanje. Popoldne nam je nevihta popolnoma razdejala naš kamp, a se nismo dali motiti.

 


IST

17. – 24. junij 2013

17

Bili smo mnenja, da lani jeseni na Istu nismo vsega videli in doživeli kar bi lahko. Pa smo ponovili… Tudi letos je bila pot zanimiva, dve ekipi sta pripluli tja s Paga s čolni, tretja pa preko šestih otokov, z dvema trajektoma in še čez en most. Na poti smo šli preko Krka, Cresa, Lošinja, Premude, Silbe in Oliba, da smo končno pristali na Istu. V tem času, trajalo je skoraj 14 ur, bi prišli skoraj na drug konec sveta. Pot sama je bila polna doživetij, srečali smo veliko novih ljudi, na koncu smo si lahko ogledali tudi poveljniški most na trajektu. Neno in Tomo Vinković in pa preostali del ekipe so nas že čakali. Pretovorili smo prtljago in se odpravili na naš del otoka, k Anteju in Miri.

20

Vreme nam je bilo naklonjeno. Temperature so skoraj čez noč zlezle krepko čez 30 stopinj. Morje se cel teden ni niti ganilo. Zaradi vročine smo se na potope odpravljali bolj zgodaj zjutraj in proti večeru. Na prvem potopu smo ponavadi bili že pred osmo uro. Imeli smo kar nekaj lepih potopih na Bačvici, pa Tramerki, na Škardi, pa tudi na Premudo smo se zapeljali. Še enkrat smo si šli pogledat ostanke nekdanjega rimskega kamnoloma. Kot vedno, je v teh koncih pod vodo živahno. Našli smo lep vrt gorgonij, na policah in v luknjah kar nekaj škarpen, jastogov… Na lokacijah znanih že od prejšnjega leta so bile kavale, ugorji, morene. Manjše ribe vseh vrst, jo tu pa so poskrbele za bolj živahno vzdušje pod vodo.

21

Teden je prehitro minil. Kmalu je prišel dan, ko je bilo treba opremo oprat, posušit in jo naložit na traktorsko prikolico. Kot, da je bilo tudi nebu žal, da odhajamo, se je zjokalo in nas na poti do trajekta do kože zmočilo.

 

Koledar

April 2018
M T W T F S S
1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30

Vreme

Partly Cloudy

22°C

Krško

Partly Cloudy

Humidity: 51%

Wind: 17.70 km/h

  • 20 Apr 2018

    Mostly Sunny 23°C 7°C

  • 21 Apr 2018

    Partly Cloudy 22°C 9°C

QR Koda DivingTeam

QR-Code dieser Seite

Trenutno je z nami 85  gostov

Potapljaško društvo Krško, Rozmanova ulica 34, 8270 Krško

ID DDV: 56013442; Mat. št.: 1166760000; TRR: IBAN SI56 0298 0009 1668 167

 

Copyright © 2014-. Vse pravice pridržane.